Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 26. december 2021 ― Suzana Brborović (Slovenija) Razstavljam dva sklopa slik, ki sta nastala v preteklem letu. Raziskovala sem teme, ki se na platnih medsebojno dopolnjujejo in prepletajo. Osnovno vodilo v vseh slikah je bilo opazovanje neba in pojavov, ki se dnevno dogajajo in spreminjajo ter kakšen odnos in občutke to vzbuja pri ljudeh. Zanima me kako to doživljamo skozi tehnologijo oziroma digitalno prizmo in kako to lahko upodobim na platnu. Prepletanje in kolažiranje različnih oblakov in sončnih zahodov z ostanki ali zametki tehnoloških konstrukcij se kažeta predvsem v barvnih poljih različno pastoznih nanosov v nasprotju z vgraviranimi tankimi črtami struktur. Naš pogled v nebo bo vedno bolj zasenčen s strani digitalne infrastrukture, ki jo bo v prihodnosti nemogoče spregledati. Naše nebo/vesolje že preletava na tisoče (in še več jih bo) novih internetnih satelitov, ki onesnažujejo vesolje in onemogočajo njegovo raziskovanje. Naša mesta, vasi in ceste bodo postale zasičene s sprejemniki in oddajniki. Zaradi hitre digitalizacije so sončni zahodi le še stvar fotografije z osladnim pripisom na Instagramu. Moje delo je moj razmislek o prihodnosti pogleda navzgor. Kjer se organske oblike srečujejo s tehničnimi črtami. Kjer se sateliti, antene in kupole poigravajo z nastankom in usmerjanjem oblakov. Kjer je ideja o lastnem kreiranju neba več kot le futuristična norost. Kjer se barvni nanosi igrajo z lastno ironijo pompoznosti in absurdnosti. Moje slike so le del mojega miselnega procesa t. i. abstraktnega preigravanja osebnih distopičnih pogledov. Peter Cvik (Slovaška) Serijo razstavljenih slik sem naredil na rezidenci Telegraph studio v Olomouc na Češkem. Predstavlja nov, svež korak, novo smer po zaključenem obsežnem ciklu (50 slik) – Things go smoother when I lose control. Novi cikel temelji na redukciji. Izhodišče je moj spomin. Prvenstveno delam s stvarmi, ki se jih spominjam brez uporabe skic ali fotografij. Ta serija slik temelji na odprtosti in širini gledalčeve interpretacije.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 24. december 2021 ― Saša Spačal v svojem delu raziskuje preplet narave in kulture, pri čemer se osredotoča predvsem na vpetost vseh sprememb v neskončno število mikro in makro povratnih zank, ki jih poganja človeškemu očesu nevidna presnova mikroorganizmov. V tokratni, še nastajajoči seriji del MikoMitologije (2020–), ki jo za zdaj sestavljajo dve biotehnološki instalaciji, videoesej in performativna delavnica, se podaja v podzemlje, kjer raziskuje micelij, torej vegetativni del gliv, ki spleta mrežaste nitaste strukture in medsebojno ne povezuje zgolj posameznih dreves, ko med njimi prenaša vodo, dušik, ogljik in druge kemijske elemente, temveč pomeni tudi njihov komunikacijski sistem. A podzemno medmrežje v MikoMitologijah ni obravnavano kot inerten informacijski sistem, ki zgolj zaznava in prenaša sporočila o nadzemeljskih dogodkih, ampak kot kompleksna mnogoterost potreb in strategij podtalnih sil. Instalaciji pripovedujeta zgodbi, ki se odvijata v dveh vozliščih disfunkcionalnega svetovnega tehnomicelijskega omrežja. MikoMitologije: Prelom je biomimetična mikocentrična mreža z osrednjim vozliščem v mikroskopu, opremljenim s programom računalniškega vida. Medtem ko se na okoliških, mite ustvarjajočih zaslonih prikazuje ekstrakcija gob iz okolja, mikroskop presejuje mreže micelija, računalniški vid pa z vsako detekcijo gibanja v hifi micelija sproži zvok in različne glasove, ki ponavljajo stavek: »Ne moremo se vrniti v normalno stanje, ker je normalnost, ki smo jo imeli, problem.« Gibanje delca hranila hkrati povzroči spremembo v kroženju podob. Tako kot se micelij odloči, kam bo poslal hranilne snovi, tudi algoritem mreže izvede lastno premeno videov. Če lahko prvo instalacijo razumemo kot indikator krizne situacije svetovnega spleta, v katerem glasovi kličejo po spremembah, novih zgodbah in novih načinih razmišljanja, instalacija MikoMitologije: Vzorčenje že razvija predloge in metode za izhod iz perečih okoliščin, in sicer z vzpostavitvijo dialoga z ekosistemom gob. Biotehnološka